Praznik prostoživečih vrst

Danes je svetovni dan prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst. K njihovem ogrožanju vse bolj prispevajo podnebne spremembe in širitev invazivnih tujerodnih vrst, kljub dolgoletnim prizadevanjem pa še vedno tudi nenadzorovana mednarodna trgovina.

Letošnja tema svetovnega dne je financiranje ohranjanja prostoživečih vrst. Več kot polovica svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) je namreč odvisna od narave, zaradi česar izguba biotske raznovrstnosti postaja vse večja grožnja finančni stabilnosti in preživetju. Nujno bo poiskati trajnostne in inovativne rešitve za financiranje ukrepov varstva.

Ogrožena približno tretjina vseh vrst

Po podatkih Mednarodne zveze za ohranjanje narave je na rdečem seznamu 28 % vseh vrst na Zemlji oz. več kot 46.300 vrst, ki so jih vzeli pod drobnogled. Med globalno ogrožene sodijo na primer dvoživke, iglavci, sesalci in ptice.

Slovenija ima kljub majhni površini visoko biotsko raznovrstnost. Vendar je mnogo vrst tudi že ogroženih in obstaja možnost, da izumrejo. Na rdečem seznamu ogroženih vrst pri nas je več kot štiri petine vseh znanih vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica vrst sesalcev.

Konvencija CITES

Pred petdesetimi leti je bila podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (na kratko CITES). Nenadzorovana mednarodna trgovina z vrstami, njihovimi deli ali izdelki iz njih še vedno negativno vpliva na preživetje teh vrst v naravi, čeprav je h konvenciji pristopilo že 185 držav.

Svetovni okvir za biotsko raznovrstnost

Svetovni okvir za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal določa ambiciozni načrt za izvajanje ukrepov, s katerimi naj bi spremenili odnos do biotske raznovrstnosti ter zagotovili, da bo do leta 2050 izpolnjena skupna vizija o življenju v sožitju z naravo.