Lovrenc leži v kotlini pod Roglo na severni strani Pohorja. V kraj pridete iz Maribora po cesti skozi Dravsko dolino, kjer pri zaselku Ruta zavijete čez Dravo. Pot vas vodi po soteski skozi romarski kraj Puščava, za katerim se odpre čudovita Lovrenška kotlina, obdana s pohorskimi gozdovi.
Podrobna zgodovina kraja, ki jo je spisal Ožbej Vresnik
Kratka zgodovina kraja
Leta 1091 je grof Engelbert Spanheim ustanovil benediktinski samostan v Šentpavlu v Labotski dolini in mu okoli 1. maja podaril vas Ruše in Lovrenško kotlino, takrat imenovano Radimlje. Dolina je bila že pred tem poseljena z redkimi pastirji, ki so prišli iz Radelj. Na Činžatu najdena kamnita sekira pa kaže na naselitev tu že mnogo prej. Pred prihodom benediktincev je v dolini stala kapela, ki je spadala pod hočko župnijo.
Naselje se je začelo oblikovati v 12. stoletju okoli novo zgrajene samostanske podružnice. Kraj so prvotno poimenovali Sv. Lovrenc v puščavi, to pa zaradi značilnosti takratne pokrajine in nepomembne prometne vloge. Leta 1214 so benediktinci ustanovili župnijo, ki je segala od Lobnice do potoka Velke na zahodu. Kmalu zatem, leta 1222, se je Lovrenc razvil v trško naselje in dobil od Leopolda III trške pravice. Od takrat so imeli vsak ponedeljek sejem. Iz tistih časov imamo tudi prvi popis prebivalstva in naselij, ki govori o 165 družinah v 14 podložniških zaselkih (Ruta, Kurja vas, Činžat, Bezjak, Dešnik, Recenjak idr.)
V 15. stoletju je bil kraj podvržen vpadom limbuških in vuzeniških gospodov ter Otona Pergauerja, oskrbnika celjskih grofov na Muti, ki je leta 1407 požgal grad na Fali, dravski brod, upravni dom v Lovrencu s cerkvijo in trgom. V naslednjih letih je šentpavelski opat zgradil novo cerkev in utrdil obrambni zid, ki je odigral pomembno vlogo v času turških vpadov v 15. Stoletju. Pustošenja pa niso ostala le za ljudmi. Hude posledice so puščali tudi močni vetrovi, podivjani hudourniki, potres in večkrat celo kobilice. Lovrenčane pa je zelo rada imela kuga. Najhuje je bilo leta 1680, ko je za "črno smrtjo" umrlo 383 faranov (V Mariboru takrat le 173).
Leta 1627 je bila zgrajena romarska cerkev v Puščavi, ki je Lovrencu dala večji pomen. Leta 1766 pa so zgradili sedanjo župnijsko cerkev.
V Lovrencu se je poleg kmetijstva (83 mlinov) uveljavilo še fužinarstvo (za tri fužine so posekali vse bukove gozdove - zato je danes Pohorje pretežno iglasto; iz ene izmed fužin je nastala tovarna kos in srpov), lesarstvo (108 žag), splavarstvo (splavarji so svojemu zavetniku sv. Miklavžu leta 1754 v trgu postavili znamenje), steklarstvo (17 glažut).
Po letu 1861 se je na Lovrenškem razmahnilo narodno prebujanje Slovencev. Pomembno delo so opravili slovenska čitanica, pozneje pa močna zadružna dejavnost in narodnoobrambno gibanje proti gospodarsko močnim izkoriščevalskim nemškim tržanom.
povzeto po knjigi Lovrenc na Pohorju skozi stoletja, Lovrenc 1991
zadnja sprememba: 01.12.2010 09:44
