sedež: Spodnji trg 8, 2344 Lovrenc na Pohorju
telefon: :(02) 630 05 50
fax: (02) 630 05 60
e-pošta: obcina@lovrenc.si
matična številka: 1357883
davčna številka: 11392657
uradne ure: ponedeljek in petek 8.00 - 12.00, sreda 8.00 - 12.00 in 14.00 - 16.00
pristojna upravna enota: Ruše, Krajevni urad Lovrenc na Pohorju
župan: Franc Ladinek
podžupan: Borut Cotič
statistika
(vir: Statistični urad RS)
površina: 84,4 km2
naselja: 7 (Činžat, Kumen, Lovrenc na Pohorju, Puščava, Rdeči breg (del), Recenjak, Ruta)
ulic: 31, hišnih številk: 829
prebivalcev: 3.153 (1.573 moških, 1.580 žensk)
ceste: 22,7 km državnih (20 km regionalnih R3; 2,7 km regionalnih turističnih RT), 76,6 km občinskih (37,1 km lokalnih; 1,6 km zbirnih lokalnih; 37,9 km javnih poti)
opis:
Lovrenc je zaradi svoje lege skozi tok časa postal nekaj posebnega. Velik vpliv na pokrajino je poleg značilnega gospodarstva imela tudi samostanska duhovščina, ki je skrbela za kulturni in duhovni napredek Lovrenčanov. Skupaj so postavili številne sakralne objekte na katere so še danes ponosni, med njimi tudi Župnijsko cerkev sv. Lovrenca, po kateri je kraj dobil ime. Ta se prvič se omenja že leta 1184 in je že leta 1191 postala župnijska.
Med župnijsko cerkvijo sv. Lovrenca in pokopališčem stoji pohorska pajštva - sušilnica za sadje in lan. Objekt je delno zidan, delno lesen, pokrit pa z dvokapnico. Sadje so sušili v notranjosti na posebnih derah, kurili pa so od zunaj. Pajštva je etnološki spomenik.
Severozahodno od trga leži naselje Puša, ki je eden najstarejših zaselkov v Lovrencu. Tam stoji tudi pristna kmečka domačija - Ladejenkovo. Stavba, ki naj bi bila iz 15. stoletja, je v celoti lesena, grajena iz brun, okna so kvadratna, zaščitena z baročnimi kovanimi mrežami. Hišo pokriva mogočna strma čopasta "šintlasta" streha. Dimnica je bila ohranjena do prve svetovne vojne, nato pa so stene pobelili z apnom. V bližini stoji tudi dvojni kozolec, ki je eden redkih na Lovrenškem.
Leta 1996 je bil ob 75-letnici obstoja čebelarske organizacije zgrajen čebelarski dom z gozdarsko in čebelarsko učno potjo. Gozdarska učna pot prikazuje avtohtone rastlinske vrste Pohorja. Predstavljena je tudi pot medovitih rastlin. Čebelarska učna pot prikazuje zgodovinski razvoj panjskih sistemov (Kranjič, Kirarjev panj, AŽ panj, LR panj).
zadnja sprememba: 26.01.2010 08:09
