Nova občina Lovrenc na Pohorju obsega območje nekdanje Krajevne skupnosti Lovrenc na Pohorju in zajema naslednja naselja:
Činžat
Razloženo naselje na skrajnem vzhodu Lovrenško-Ribniškega podolja leži na severnem pobočju Pohorja, južno in zahodno nad reko Dravo. Ta tu v velikem okljuku teče po ozki soteski, ki se šele pri Fali razširi v široko dolino. Ob Lamprehtovem potoku je zaselek Gomila. Razviti kmetijski panogi sta govedoreja in ovčereja. V višjih legah prevladujejo iglasti gozdovi. Večina prebivalcev je zaposlena v Rušah, Lovrencu na Pohorju in Mariboru. Do 2. svetovne vojne sta bila Činžat in Ruta enotno naselje.
Kumen
Široko razloženo hribovsko naselje večinoma samotnih kmetij na Lovrenškem Pohorju leži jugozahodno od Lovrenca na Pohorju. Gostejše so poseljeni le dolina in severna pobočja nad potokom Radoljno, višje pa se kmetije širijo proti Lamprehtovemu vrhu (1230 m) in Klopnemu vrhu (1340 m). Južno od slednjega so obsežna šotna barja. Pohorska pobočja so porasla s sklenjenimi, predvsem iglastimi gozdovi, ki so pomemben vir dohodka prebivalcev samotnih kmetij. Razvita je tudi živinoreja. Večina zaposlenih vaščanov dela v Lovrencu na Pohorju in v Rušah. Naselje se prvič omenja že med letoma 1193 in 1220.
Lovrenc na Pohorju
Urbanizirano, večinoma obcestno središčno naselje v severnem delu Pohorja leži v Ribniško-Lovrenškem podolju, ob potoku Radoljni. Ob sotočju Radoljne in potoka Slepnice je zaselek Kurja vas. Novejši soseski sta Na Puši in Gaberca. Čeprav so možnosti za kmetovanje razmeroma ugodne, je glavna gospodarska dejavnost industrija, ki se je v preteklosti razvila zaradi obilo vodne sile in lesa iz bližnjih gozdov. Tu so bile žage, kovačije, usnjarna, steklarna in talilnica železove rude, ki so jo zaprli sredi 19. stoletja. Iz obrtnih delavnic sta nastala Tovarna kos in srpov in obrat Marlesa z žago in tovarno montažnih hiš. Čeprav so tu zaposleni tudi številni okoličani, se več krajanov Lovrenca vozi na delo v dolino, predvsem v Maribor in Ruše. Območje, kjer stoji naselje, je leta 1091 pripadlo šentpavelskemu samostanu s Koroškega. Leta 1222 je naselje dobilo sejemske pravice, leta 1381 pa se že omenja kot trg. V Lovrencu so tri cerkve. Župnijska cerkev sv. Lovrenca je iz 18. stoletja, prej je bila tu romanska stavba iz srede 12. stoletja. V južnem delu naselja stoji cerkev sv. Radegunde, sredi trga pa cerkev sv. Križa, ki ima sedanjo podobo od 17. stoletja. Visoko na temenu Pohorja so obsežna šotna barja in Lovrenška jezerca.
Puščava
Manjše razloženo naselje na Lovrenškem Pohorju ima gručasto jedro v dolini ob sotočju potoka Radoljne in Lamprehtovega potoka. Leži ob cesti iz Dravske doline proti Lovrencu na Pohorju. Nekaj hiš je tudi v soteski pred izlivom Radoljne v reko Dravo, kjer se cesta onstran mostu priključi na glavno cesto Maribor - Dravograd, in na pobočju vzhodno od Rdečega Brega. V jedru naselja stojita cerkev sv. Ane in župnijska Marijina cerkev, obe iz 17. stoletja. Slednja sodi med pomembne zgodnjebaročne spomenike v Sloveniji.
Rdeči breg (del)
Razloženo naselje na gozdnatih severnih obronkih Pohorja leži severno nad Lovrenško-Ribniškim podoljem, med Kapusovim grabnom na zahodu, spodnjim tokom potoka Radoljne na vzhodu in potokom Slepnico na jugu. Na severu ga omejuje reka Drava, ki teče po globoki Brezenski soteski. Zahodni, manjši del naselja je v občini Podvelka-Ribnica. Večina prebivalcev je zaposlena v Lovrencu na Pohorju, v Rušah in Mariboru.
Recenjak
Razloženo naselje samotnih kmetij in manjših skupin hiš leži na severnih obronkih Pohorja, večinoma v Lovrenško-Ribniškem podolju, zahodno od Lovrenca na Pohorju, med Povhovim potokom na zahodu in potokom Radoljno na vzhodu. Na jugu sega območje kraja navzgor do šotnega barja, kjer so Lovrenška jezerca. Prevladujejo iglasti gozdovi, med njimi so le krčevine, na njih pa samotne kmetije z zemljišči v celkih. Zaposleni krajani delajo predvsem v Lovrencu na Pohorju in v Rušah. Blizu Radoljne je opuščen kamnolom tonalita.
Ruta
Razloženo naselje na severnem obronku Pohorja (Lobnikov vrh, 705 m) leži med dolino spodnjega toka potoka Radoljne in reko Dravo, ki dela tu velik ovinek ter na severu in vzhodu oklepa naselje. Nov zaselek je nastal med železniško postajo ob progi Maribor - Dravograd in mostom čez Dravo, ki je bil zgrajen leta 1971 in povezuje Lovrenc na Pohorju z dolino. Obdelovalna zemlja je predvsem na južnem pobočju, sicer prevladujejo gozdovi.
Priložene datoteke:
FormatDatotekKatastraStavb.pdf
zadnja sprememba: 24.09.2008 09:44
