sakralni objekti

župnijska cerkev sv. Lovrenca

Cerkev, po kateri je kraj dobil ime, se prvič omenja že leta 1184 in je že leta 1191 postala župnijska.O tej romanski cerkvi ne vemo ničesar, zato pa imamo več podatkov o njeni gotski naslednici iz prve četrtine 15.stoletja. Ohranjen je spodnji del zahodne in južne ladjine stene ter kos rebra, vzidan v ostenje prezbiterija. K tej cerkvi so v prvi polovici 16. stoletja prizidali pet etažni zvonik.
Cerkev je leta 1662 delno pogorela, 1691 pa so jo na novo tlakovali. Na osnovi podatkov iz župnijske kronike je možno sklepati, da so leta 1727 ob nabavi novega zvona nadgradili tudi zvonik ter ga leta 1742 oblekli v novo fasado.V letih 1765 - 1766 je gradbeni mojster Janez Jurij Stadler dal zgraditi sedanjo cerkev, ki je skoraj v celoti enovita baročna cerkev.
Med leti 1870 in 1907 je bila zunanjščina cerkve ponovno obnovljena, obzidje, ki je vse do leta 1868 oklepalo cerkveni kompleks, pa je bilo odstranjeno. Notranjščino, ki so jo na novo poslikali leta 1892, dopolnjuje bogata baročna oprema, delo priznanega mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja
V letih 1988 - 1991 je bila obnovljena notranjščina, leta 1998 pa še zunanjščina.

 

domača stran župnije Sv. Lovrenc na Pohorju

podružnična cerkev sv. Radegunde

Prvotno skromno gotsko cerkev iz 17. stoletja so po naročilu opata razširili in obokali ladjo. Sedanjo obliko je dobila leta 1776. Cerkev sestavljajo pravokotna ladja z vhodno vežo in fasadnim zvonikom ter nekoliko nižji prezbiterij s pritlično zakristijo na severni strani. Ima tri oltarje: sv. Radegunde, Device Marije in sv. Katarine.

Še v prvi polovici 19. stoletja je cerkev obdajalo obzidano pokopališče.

podružnična cerkev sv. Križa

Omemba cerkve na tem mestu sega že v 13.stoletje, vendar je sedanja cerkev že poznjebaročna iz leta 1659. Naknadno so dozidali še zvonik in zakristijo. Na zaključni steni prezbiterija je ostanek freske Marije in Janeza Evangelista, v sredini pa visi veliko in kvalitetno baročno razpelo. V cerkvi je tudi oltar sv. Florjana h kateremu so se tržani pogosto zatekali po pomoč pred ognjem. Na tej sliki je tudi prva znana podoba Lovrenškega trga iz leta 1776.

domača stran o prenavljanju zunanjosti v letu 2000

podružnična cerkev sv. Ignacija na Rdečem bregu

Prvotno leseno cerkev, ki so jo postavili benediktinci, je leta 1769 zamenjala zidana. Postavili so jo zaradi bojazni, da bi se sem širila Lutrova vera. V glavnem oltarju cerkve je slika sv. Ignacija, na desni strani "šmohorski" oltar, na levi pa oltar Matere Božje. Na stenah je jožefinski križev pot. Ta cerkev je edina v Sloveniji posvečena sv. Ignaciju Lojolskemu, ustanoviteju Družbe Jezusove oz. jezuitov.

kip sv. Miklavža

Ob cesti v Gornjem trgu stoji znamenje sv. Miklavža, zaščitnika splavarjev. Spominja na sedež splavarskega ceha v kraju. K znamenju so nosili darove v zahvalo za srečnop vrnitev s poti po Dravi. Kamnit baročni kip je delo Jožefa Strauba iz leta 1754. Med obema vojnama je kip še stal bliže Jegrovi hiši. Zaradi rekonstrukcije ceste je bila prestavljen na sedanje mesto.

župnijska cerkev Device Marije v Puščavi

Romarska cerkev v Puščavi predstavlja vrh umetnosti 17. stoletja v Podravju in je tudi eden najpomembnejših spomenikov poznorenesančne oz. zgodnjebaročne arhitekture na Slovenskem. Opat benediktinskega samostana je dal 1627 postaviti cerkev sv. Trojice in Device Marije, zaradi naglega razvoja božje poti pa so po naročilu naslednjega opata 1672 cerkev na novo pozidali, pri čemer so od prejšnje ohranili zvonik.
Notranjščino velike cerkve sestavljata triladijski prostor in vzhodni del, ki ga oblikujejo polkrožno zaključeni kapeli in polkrožni prezbiterij. Jasno in pregledni notranjščini daje poglavitni pečat močna plastična členitev arhitekture: pilastri z bogatimi listnimi kapiteli, polkrožno zaključene arkade z maskami, oproge za ločevanje križnih obokov.
Zelo kvalitetna je tudi cerkvena oprema. Uviti stebri in številni kipi zaznamujejo trinadstropni veliki oltar in oltarja v kapelah, pri čemer sta slednja, obogatena s še po štirimi velikimi kipi, po obliki edinstvena v slovenskem gradivu.

podrobnosti o cerkvi Device Marije v Puščavi

podružnična cerkev sv. Ane v Puščavi

Nad cerkvijo Device Marije nas z griča pozdravlja s svojim strešnim zvonikom kapela sv. Ane, ki je sicer nastala 1659, a je v sedanji stavbi deloma baročna, deloma pa historična. Od oprave sta omembe vredna baročen oltar iz srede 18. stoletja in baročen kovinski lestenec iz istega časa.