Lovrenska jezera - zivali

Živalstvo Lovrenških jezer je zelo pestro. Največ posebnosti je med drobnimi živalmi, zlasti žuželkami, kot so metulji, hrošči kačji pastirji, pribrežnice in mladoletnice. Znanih je tudi več vrst dvoživk: alpski pupek, žaba sekulja in zelena krastača. Posebnost med plazilci je živorodna kuščarica.
	Planinski pupek Je značilna dvoživka gorskih predelov srednje Evrope in Balkana. Živi v stoječih ali počasi tekočih vodah. Razmnožuje se v vodi, odrasle živali pa srečamo tudi na kopnem pod kamni, razpadajočim lesom ali listjem. Pupki se hranijo z drobnimi živalmi, predvsem rakci, polži in črvi. Odrasli pupek je dolg 8 do 12 cm. Po hrbtu je temnorjave, po trebuhu pa oranžne barve. Pogosto jih lahko opazujemo lebdeče tik pod vodno gladino kamor prihajajo po zrak.
	Ruševec Ruševec v Sloveniji naseljuje alpska območja. Živi v pasu nad gozdno mejo, najraje v ruševju, na rešavah in barjih. Samec je velik do 53 cm. Samica izvali en rod letno. V gnezdu na tleh znese do 10 rjavkasto lisastih jajc iz katerih se po 25 dneh izvale mladički begavci. Ruševec se hrani predvsem z rastlinskimi semeni, plodovi in brsti. V Sloveniji številčnost ruševca upada. Ogroža ga predvsem hrup v gorskem okolju.
	Planinski zajec Je ledenodobni relikt in v Sloveniji omejen le na alpski svet. Naseljuje višinski pas od približno 1300 m navzgor, pozimi pa se lahko spusti precej nižje. Njegov značilni življenski prostor so gorski gozdovi in planje. Njegova številčnost in razširjenost na Pohorju se je v zdanjih desetletjih bistveno zmanjšala. Poleg klasičnih oblik ogrožanja živali ga močno prizadene hrup gorskih turističnih centrov in to zlasti ob zaključku zime, ko smučarska sezona še traja, za zajca pa se pričenja paritveno obdobje.
	Pikasti in močvirski martinec Med številnimi pticami Pohorja sta posebej zanimivi dve vrsti martincev, pikasti in močvirski martinec. Oba sta gnezdilca z daljnega severa, na Pohorskih barjih pa se pojavljata kot selilca. Zato so barja pomembna tudi kot postaja na selitveni poti ptic. Pikasti martinec je velik do 23 cm. Po hrbtu je črno obarvan s številnimi belimi pikami. Močvirski martinec je manjši, meri do 20 cm in je nekoliko svetlejši, vendar podobno lisast kot prejšnja vrsta. Oba imata dolge noge in kljun s katerim po močvirju iščeta ličinke žuželk, črve in polže.