V soboto, 21. oktobra, so se vrtečani podali na zanimivo potepanje z Možuhom.

Zbirno mesto je bilo pred Prireditvenim centrom. Vzgojiteljica je otrokom in staršem prebrala Možuhovo pismo, nato je sledila prva uganka: "Skoraj celo leto spi, jeseni iz nje prijetno diši, saj platiče in kloce nam suši." | 
Ker so naši otroci zares bistre glavice, jih uganka ni ustavila. | 
Kar kmalu so prispeli do Pajštve. | 
Možuha so poskusili priklicati, vendar brez uspeha. |

Iz Pajštve so zaslišali glasno "hrgolenje" in radovedno pokukali skozi okno... | 
V Pajštvi je bil Možuh in trdno spal s polno posodo jabolk v naročju. | 
Otroci so ga uspeli prebuditi, vendar je nesrečni Možuh ugotovil, da je zaradi trdnega spanca v zaostanku z delom. Slavka ga je namreč prosila za pomoč, on pa je zaspal. | 
Prosil je obiskovalce za pomoč in delo je kar hitro steklo. |

Mamice so pomagale narezati jabolka za sušenje. | 
Očetje so nasekali drva za kurišče. | 
Otroci so pa Možuhu pomagali prebirati sadje na derah. | 
Ogenj je med Možuhovim trdnim počitkom ugasnil in bilo je potrebno znova zakuriti. Delo je bilo opravljeno in Možuh je bil zadovoljen, saj je izpolnil obljubo, ki jo je dal gospe Slavki. |

Po končanem delu je sledil počitek in čas za platiče in kloce. | 
Možuh je odšel naprej, otrokom pa pustil naslednjo uganko: "Sredi trga stric stoji, pomaranče v rokah drži. Zakaj je tam za vas je neznanka, skrivnost odkrijte, poiščite vašega škratka." | 
In so šli iskat strica s pomarančami... | 
Pri Miklavžu jih je že čakal Možuh. |

Otroci so znali povedati, da je to dobri stric, ki jih obdari decembra. | 
Vendar jim je Možuh pojasnil, da je sv. Miklavž tudi zaščitnik splavarjev in da krajani niso vedno imeli most čez Dravo. | 
Sledila je tretja uganka: "V Lovrencu je hiška mala, cela z rožami obdana. Če vas zanima, kaj notri je, trikrat na vrata potrkajte." | 
Hiško so našli in potrkali... |

Možuh jim je predstavil, kaj se vse dogaja v teh prostorih in jim razkazal sobico s spominki. | 
Katja jim je razdelila majhne čajeke, na katerih so pripeti listki z navodili v lovrenškem narečju. | 
Sledila je četrta uganka: "Skozi Lovrenc potok teče, Radoljna se mu reče. Tam sledi razlaga, kako Venecijanka žaga!" | 
Uganka je bila malo težja, vendar je otrokom uspelo. Starši so presenečeni ugotovili, da je Venecijanka pravzaprav Pernatova žaga in marsikdo je priznal, da si je prvič ogledal žago. |

Sledila je razlaga, zakaj se žagi reče Venecijanka. | 
Zadnja uganka: "Otroci moji, poznate ptico, ki sladi vam potico?! 1,2,3, poiščite me vsi, tam konec naše je poti!", je otroke pripeljala do čebelarskega doma. | 
Možuh jim je razdelil medeke, in razložil, da je med veliko boljši kot sladkarije. | 
Kmalu je že dišalo po pečenih kostanjih. |

Možuh se je zahvalil za druženje in odpravil nazaj v planino. | 
Otroci pa so srečanje nadaljevali z zabavnimi igrami. | 
Tudi tekmovalnega duha ni manjkalo. | 
Pogum in tekmovalnost so pokazale tudi mamice. Tako se je zaključil naš potep po Lovrencu. Ste tudi vi uganili vse uganke? Če niste, se ob lepem vremenu podajte po Lovrencu in gledajte s srcem! VAŠ MOŽUH |