V soboto, 17. 06. 2006, smo se vrtečani odpravili na zanimiv pohod. Obiskali smo Jezernika. Tja nas je popeljal kar palček Možuh. Da smo preživeli čudovit dan, ki ga ni pokvarila niti Jera s svojimi pripombami, si lahko pogledate na fotografijah
predvajaj

Na Rogli nas je pričakalo čudovito vreme. | 
Vzgojiteljice so dale zadnje napotke... | 
...in naša pot k Jezerniku se je začela. | 
Takoj pri vhodu v gozd smo opazili čudno premikanje med drevesi. |

Kar nismo mogli verjeti - pred nami se je pojavil palček Možuh. | 
Ker smo mu povedali, da smo namenjeni na Lovrenška jezera, na obisk Jezerniku, je predlagal, da nas kar on popelje. | 
Na poti nam je predstavil svoje prijateljice mravljice in njihovo domovanje. | 
Tudi povohali smo jih lahko. |

Pri jezerih nas je že čakal mogočni Jezernik. | 
Razložil nam je, kako skrbi za gozdove in svoja jezera. | 
Nato se je od nikoder prikazala jezikava Jera. Kar zlatnike je zahtevala in hotela z našo pomočjo posekati nekaj dreves. | 
Z Jezernikom smo se odpravili do jezer. Namignil nam je, da je tam nekje še vedno skrit zaklad. |

Prav je imel. Našli smo celo vrečko zlatnikov. | 
Jera se je malo umirila v družbi Jezernika in Možuha, vendar so jo še občasno spreletavale misli o cekinih in poseki. | 
Z gasilsko sliko smo zaključili naš pravljični dan. Naši gostitelji so se odpravili nazaj v gozd, mi pa v Lovrenško dolino, krajanom sporočit, da legenda o Jezerniku, Možuhu in zlobni Jeri še živi. | |