Lovrenc v medijih (Stran 3 od 3)

Igor Selan v današnjem Večeru o včerajšnji delovni akciji postavitve brunčane poti na Lovrenških jezerih

Po novi brunasti poti do Lovrenških jezer
Planinci Podravja včeraj urejali del pohorske transverzale
Več kot 40 članov Medruštvenega odbora planinskih društev Podravja (MDO PDP) je včeraj na Pohorju urejalo del pohorske transverzale, t. i. brunasto pot južnega dostopa do Lovrenških jezer. Sanacija dela planinske poti pri Lovrenških jezerih je bila nujna, saj je bila tako zaradi erozije kot zaradi vse bolj množičnega obiska v zelo slabem stanju. Prvi del akcije se je sicer začel že 3. julija, ko je 33 planincev prej omenjenega odbora 20 kubikov smrekovih brun, ki so bila deponirana dobra dva kilometra proč na markirani poti proti Mašin žagi, na ramenih preneslo v bližino razglednega stolpa na Lovrenških jezerih, nadaljevala pa se je torej včeraj s polaganjem brun na planinsko pot. "Sanacija je bila potrebna, ker se je pot zaradi erozije in shojenosti razširila za nekaj metrov, kar izredno negativno vpliva na tukajšnji zelo občutljivi habitat. Namen akcije sicer ni samo sanacija te poti, ampak predvsem ozaveščanje ljudi. Lovrenška jezera namreč vse bolj postajajo priljubljena izletniška točka ne le planincev, ampak tudi nedeljskih izletnikov ter turistov iz bližnjih turističnih centrov, tako množičen obisk pa ima seveda negativne vplive na rastlinje in na živalski svet," je pojasnil Darko Lorenčič, vodja odbora za varstvo narave pri MDO PDP. Množičen obisk oziroma predvsem hrup, ki ga ta ustvarja, naj bi tako negativno vplival predvsem na živali, še posebno na ptice v času gnezdenja. "Tukaj je izjemno pomemben habitat ruševca, ki je ena najbolj ogroženih ne le ptičjih, ampak živalskih vrst v Sloveniji nasploh. Zato bi ob tej priložnosti še enkrat opozorili na bonton in primerno obnašanje v naravi. Že sama planinska pot je za tako občutljiv habitat obremenjujoča, ubiranje bližnjic, hrup, kampiranje, psi, spuščeni s povodcev, pa imajo še dodatne negativne posledice," razlaga Lorenčič. Vsi v akciji sodelujoči so delovali prostovoljno, material je donirala občina Zreče, les pa zastonj obdelal in pripeljal Unitur Zreče.

Ob tem je včeraj Zavod za varstvo narave, OE Maribor, na Lovrenških jezerih zaprl t. i. severno pot, ki jo je pred slabim mesecem samovoljno izkrčil Luka Ciglar iz Selnice ob Dravi, ki naj sicer za dogovor med Planinsko zvezo Slovenije in republiškim zavodom za varstvo narave o zaprtju te poti ne bi vedel. "Nedavni poseg, torej ponovno izkrčenje že pred dobrimi dvajsetimi leti opuščene planinske poti v smeri severa od osrednjega dela Lovrenških jezer, je naredil dvojno škodo, eno na vegetaciji, ki je ni mogoče sanirati - trajalo bo namreč ponovno 20 let, da se ruševje ponovno zarase - drugo pa na psihološkem efektu na obiskovalce. Ti ne vedo, da je severni del iz naravovarstvenih razlogov zaprt in da njihovo obiskovanje tega dela za naravo predstavlja veliko škodo. Takoj ko je bila pot odprta, so jo namreč začeli planinci uporabljati, zato smo danes na bruna namestili zaporo in jo opremili s tablo v slovenskem in angleškem jeziku, in upamo, da jo bodo ljudje upoštevali. Verjetnost je majhna, saj so jo že danes (včeraj, op. p.), kot ste lahko videli tudi sami, nekateri zaobšli. Šotna barja so izjemno občutljivi ekološki sistemi in že hoja po tleh jih lahko popolnoma uniči in degradira, kar lahko tukaj vidimo na vsakem koraku," je pojasnil vodja zavoda mag. Matjaž Jež. V zavodu sicer v prihodnjih treh letih načrtujejo ureditev celotnega kompleksa Lovrenških jezer, vključno z ureditivjo razglednega stolpa in obstoječo potjo. "Pridobili smo sredstva posebnega mednarodnega projekta Life plus, urejanje pa začnemo 1. februarja 2011. Do takrat moramo namreč pripraviti še vso dokumentacijo. Ureditev dostopnih sistemov, torej poti, pa bo seveda trajala manj časa," je še pojasnil Jež.

Še nekaj naših slik v galeriji