Lovrenški arhiv ~ gostilne
Lovrenške gostilne: restavracija in železniška postaja na Ruti
Fotograf C. Z. M., založnik ni znan. Razglednica je bila oddana leta 1918 na poštnem vlaku, zato nima znamke, na poštnem žigu pa je napis: FRANZENSFESTE - MARBURG. To je bil vlak, ki je vozil na Koroški progi (otvoritev 31.maja 1863) med Mariborom in železniškim vozliščem Franzensfeste (danes Fortezza v Italiji) ter obratno.
Lovrenške gostilne: Rdeča vila pri Bitnerju
Razglednica ni bila poslana. Nastala je v času po prvi svetovni vojni. Izdelal jo je znani mariborski fotograf Carl Theodor Meyer, ki je odprl fotografski atelje v Gosposki ulici že leta 1907, svojo dejavnost pa je opustil leta 1939. Na sliki je tako imenovana Rdeča vila, depandansa Bitnerjevega penziona. Danes o vili praktično ni več sledu.
Lovrenške gostilne: Penzion Pohorje in hotel Jelen, zemljevid Pohorja
Zloženko je izdalo TD Lovrenc na Pohorju, verjetno v 60. letih prejšnjega stoletja. Na notranji strani zloženke je turistični zemljevid Pohorja.
Lovrenške gostilne: Bitner in Koder
Poslana 28.5.1912, fotograf J. Welwart z Dunaja. Na razglednici je zgoraj Penzion Bitner, spodaj pa Gostilna pri pošti, lastnika Jožefa Kodra. Iz podnapisa lahko sklepamo, da so imeli sobe za goste, možnosti prevozov, točili so pivo Reininghaus. Razglednico je očitno napisal lastnik Jožef Koder. Na njej naslovniku v Ehrenhausenu na Štajerskem v Avstriji sporoča (v prevodu): Spoštovani gospod!! Vaša soba je pripravljena. S pozdravom Koder.
Penzion Pohorje, prej Bitner - takoj po otvoritvi
Poslana,
Založila Zbornica za gostinstvo Maribor-okolica
Lovrenške gostilne: Hotel Jelen in Penzion Pohorje
Prva je bila poslana 25.8. 1959, druga 16.4.1961, tretja pa 30.5.1965. Založnik verjetno TD lovrenc na Pohorju.
Lovrenške gostilne: Bitner
Prva ni bila poslana, ima pa na hrbtni strani zapisano letnico 1958, druga je bila poslana 28.1.1961.
Lovrenške gostilne: Bitner
Na začetku 2, svetovne vojne je družina Andrejković zaradi židovskega porekla pobegnila iz Lovrenca. Po vojni so poslopja nacionalizirali, v njih so bili stanovalci. Leta 1952 je Turistično gostinsko podjetje Lovrenc znova odprlo preurejeni penzion, ki so ga poimenovali Pohorje.
Prva razglednica je bila poslana 20.8.1956, izdelal jo je Foto Benet v Mariboru. Druga je bila poslana 9.7.1958, tretja pa ima datum 11.11.1959, na hrbtni strani je žig PENZION POHORJE.
Lovrenške gostilne: Bitner
Poslana 5.2.1933, založil Jaeger leta 1930.
Na sliki je desno Rdeča vila, za njo sledita hernhaus oziroma gospodarska hiša in kselnhaus.
Lovrenške gostilne: Bitner
Neodposlana, založil L. Kieser iz Maribora.
Na sliki je hernhaus, v Kraljevini Jugoslaviji imenovan gospodarska hiša. Lastnik razglednice je Dorč.
Lovrenške gostilne: Bitner - Rdeča vila
Fotografija stranskega dela Rdeče vile, kakršen je bil viden z glavne ceste proti Bitnerjevemu penzionu. Slikano v času Kraljevine Jugoslavije.
Lovrenške gostilne: Bitner
Poslana 9.8.1934, izdelal fotograf Benet iz Maribora.
Na sliki je del Rdeče vile in hernhaus oziroma gospodarska hiša v času Kraljevine Jugoslavije.
Lovrenške gostilne: Bitner
Poslana 1.8.1930, Založil J. Boldin, trgovec iz Lovrenca, kot foto-razglednico izdelal fotograf J. Kieser iz Maribora.
Lovrenške gostilne: Bitner
Poslana 9.8.1930, Založil J. Boldin, trgovec iz Lovrenca, izdelal kot foto-razglednico znani fotograf L. Kieser iz Maribora.
Leta 1929 je Karl Büttner prodal ves kompleks penziona prijatelju Jovanu Andrejkoviću iz Kikinde v Srbiji. Gostje iz sosednjih držav, predvsem pa iz Jugoslavije so v penzion prihajali čez vse leto. Dravska banovina je Lovrenc uradno razglasila za klimatsko letovišče. Bitner je imel naziv letovišče in klimatsko zdravilišče.
Lovrenške gostilne: Bitner
Poslana po letu 1920.
Gre za varianto obeh razglednic iz leta 1910, vendar je napis na hrbtni strani v slovenščini, tako da je bila natisnjena že v Kraljevini SHS.
Lovrenške gostilne: Bitner
Poslana 17.7.1921, založnik ni znan.
Nastala je gotovo v času AO monarhije, na njej je hernhaus.
Lovrenške gostilne: Bitner
Poslana 27.10.1920, založil Hans Boldin.
Na večji sliki je hernhaus, levo spodaj glavni gostinski objekt. Prilepljene so tri znamke znamenitih verigarjev, ki so bili prvič izdani pred 90 leti.
Lovrenške gostilne: Bitner
Neodposlana, izdelal F. Erben v Mariboru.
Nastala je v obdobju med 1906 in 1911, ko je bil Franz Erben še fotograf v Mariboru, nato se je 1911. preselil v Slovensko Bistrico. Na sliki je viden del bazena in kselnhaus.
Lovrenške gostilne: Bitner
Poslana 19.7.1921, izdelal F. Erben v Slovenski Bistrici.
Razglednica je bila izdelana v času AO monarhije po letu 1911.
Lovrenške gostilne: Bitner
Poslana 7.7.1921, izdelana v ateljeju F. Erbena v Slovenski Bistrici.
Razglednica je nastala v času AO monarhije po letu 1911, ko je fotograf Franz Erben preselil svoj atelje iz Maribora v Slovensko Bistrico.
Lovrenške gostilne: Bitner
Poslana 19.8.1912, založnik Alois Jaeger, trgovec v Lovrencu.
Na tem mestu je bila nekoč lovrenška steklarna, ki je nehala delovati leta 1888 zaradi pomanjkanja goriva. Zadnji lastnik Jožef Kasal je umrl leta 184, njegova vdova Marija pa je vso posest podarila svojemu nečaku Karlu Büttnerju. Ta je poslopja glažute pruredil za penzionske namene. Stavba na desni strani slike se je imenovala Gasthaus, v njej je bila restavracija, salon in kuhinja, v nadstropju pa sobe. Tik ob tej stavbi je bilo vzporedno z Radoljno kegljišče. Levo nasproti njej je vidna znamenita Rdeča vila za goste, ki se je sprva imenovala Oberes Fremdenhaus. Levo za njo stoji stavba z imenom Herrenhaus ("hernhaus"), v kateri je stanoval Karl Büttner. V stari Jugoslaviji se je stavba imenovala Gospodarska hiša. Ob njej je bilo manjše poslopje, imenovano Glashaus za rože, desno ob njej proti Radoljni pa je bil vrt, sadovnjak in odprt bazen. Nad bazenom proti Rdeči vili je bila hidrocentrala. Na sliki je v ozadju za hernhausom na desno še stavba, imenovana Unteres Fremdenhaus. Ker pa so v njej stanovali delavci penziona, so jo preimenovali v Gesellenhaus ("kselnhaus").
Lovrenške gostilne: Meršnikova
Poslana 17.1.1928, založnik ni znan.
Na levi je vidno pročelje Meršnikove gostilne.
Lovrenške gostilne: hotel Jelen
Razglednico je napisal znani publicist in turistični delavec Franjo Novak, ki je izdajal publikacije Po Jugoslaviji s podnaslovom Turistično-gospodarski zbornik. Izšlo je več kot deset zbornikov z različno tematiko in reklamnimi oglasi. Razglednica je bila poslana Avgustu Kuharju (1906 - 1964), bratu Prežihovega Voranca. Gustl, kot so ga običajno imenovali po domače, je bil pomemben publicist, med drugim dolgoletni urednik Koroškega fužinarja.
Lovrenške gostilne: hotel Jelen
V stavbi hotela je bil med drugo svetovno svojno sedež nemške vojaške posadke, zato so jo leta 1944 partizani ob napadu na Lovrenc požgali. Po vojni je stavbo prevzela Kmetijska zadruga, jo obnovila in dvignila za eno nadstropje. Na Silvestrovo leta 1953 je bil slovesno odprt hotel Jelen. Opredeljen je bil kot hotel visoke kategorije "B". V 20 sobah je bila topla in mrzla voda, kopalnic pa je bilo manj. Zaposlenih je bilo 8 oseb. Penzionski gostje so prihajali le v poletni sezoni. Največ prometa so imeli v hotelu ob sobotah in nedeljah, ker so tedaj prirejali plese.
Prva razglednica je bila poslana 1.12.1960, založnik ni znan.
Druga ni bila odposlana, je pa iz istega obdobja.
Tretja je bila poslana 24.8.1963, založnik ni znan.
Lovrenške gostilne: hotel Jelen
Poslana pred 1940, foto Benet iz Maribora, Dravska ul. 10.
Benet je še dolgo po 2. svetovni vojni prihajal v Lovrenc fotografirat Lovrenčane ob različnih priložnostih: poroke, pogrebe, prva sveta obhajila, birme in podobno.
Lovrenške gostilne: hotel Jelen
Poslana 17.8.1936, založnik ni znan. Gostilno z imenom "Pri Jelenu" sta leta 1933 na dražbi kupila Alojz in Matilda Geratič. Poleg gostilne je bila v stavbi tudi trgovina. Na sliki je pred gostilno avtomobil gospoda Otmarja Fornezzija, ki je bil taksist v Lovrencu. Avto je bil znamke Tatra, imel je registrsko številko 1935.
Lovrenške gostilne: hotel Jelen
Poslana 20.5.1917, založnik Alois Jaeger iz Lovrenca. Stavba z balkonom na desni strani slike je gostilna "Gasthaus zum Hirschenwirt", kasnejši Jelen.
Lovrenške gostilne: hotel Jelen
Poslana med 1. svetovno vojno, založnik in tiskar nista znana. Kot zanimivost: na hrbtni strani sta podpisana soproga in lastnik hotela - Josephine Novak in Jakob Novak. Imela sta tudi mesarijo.
Lovrenške gostilne: hotel Jelen
Poslana pred letom 1908, izdelal Franz Erben v fotografskem ateljeju v Mariboru. V desnem spodnjem kotu razglednice je slika gostilne Jakoba Novaka z imenom "Gasthaus zum Hirschenwirt". Imela je električno razsvetljavo že takoj po letu 1901. Leta 1908 je zgorela zaradi kratkega stika v električni napeljavi. Na tem mestu so nato zgradili modernejšo enonadstropno stavbo, kasnejši hotel Jelen.
Lovrenške gostilne: Novakova
Poslana 31.12.1910, izdelana v Mariboru pri znanem fotografu Makartu, ki je imel atelje na Theater-Ecke, Burggasse 28 (sedanja Gosposka). Na napisni tabli gostilne piše: Vinzenz Nowak, Gasthaus zur Taube (Gostilna pri golobu). Kasneje je postal lastnik gostilne g. Maks Urbanc st.
Druga razglednica je bila izdelana okrog leta 1910, založnik ni znan. Neodposlana.
Lovrenške gostilne: Novakova
Poslana 30.11.1901, založnik ni znan. Gostilna je bila last Vinzenza Nowaka. Kasneje jo je prevzel g. Maks Urbanc st.
Lovrenške gostilne: Kodrova
Poslana 1.10.1911, založnik Alois Jaeger iz Lovrenca. Gostilna je bila last Jožeta Kodra in se je imenovala "Gasthof zur Post" (Gostilna pri pošti).
Lovrenške gostilne: Gostilna Rattey
Poslana 8.2.1905, založnik ni znan. Na levi sliki je Gostilna Rattey, kasnejša Kodrova gostilna.
Lovrenške gostilne: gostilna Adama Autorja
Poslana 3.10.1901, izdelal "Senefelder" v Gradcu, naslovljena na znanega Lovrenčana Jakoba Pavliča, p. d. Sadonika. Gostilna je delovala od 1856 do 1927.
Lovrenške gostilne: Zormanova in Šumejeva v Kurji vasi
Na prvi fotografiji iz stare Jugoslavije je gostilna Romane Zorman na začetku Kurje vasi. Na sliki so nekateri znani Lovrenčani. Lastnik slike je g. Maks Bedenik in je objavljena z njegovim dovoljenjem.
Na drugi fotografiji je gostilna Šumej, ki je bila last Jakoba in Štefanije Osvald v času od 1915 - 1941 in 1945 - 1947. Na sliki je g. Franc Vidmar z Jodlovima konjema Pubijem in Mico leta 1939.
Lovrenške gostilne: Gassnerjeva v Kurji vasi
Prva je bila poslana 11.8.1903, založnik J. Rischnigg.
Druga ni bila odposlana, izdal jo je Albin Sussitz, Postkartenverlag, Graz, leta 1910.
Lovrenške gostilne: Koresova v Puščavi
Prva poslana 10.9.1965, druga 19.3.1969. Založnik prve ni znan, drugo so izdelali v ZGP Mladinska knjiga v Ljubljani.
Lovreške gostilne: Koresova v Puščavi
Poslana 30.11.1910, založil Carl Th. Meyer, Maribor.
Na sprednji strani je še napisan bivši lastnik Alex Eichholzer (na starejših razglednicah: Aichholzer), zadaj pa je že žig novega lastnika Hansa (kasneje Janez) Koresa, ki je imel gostilno in mesarijo. Po razpoložljivih podatkih je Kores ravno leta 1910 kupil gostilno od prejšnjega lastnika.
Lovrenške gostilne: Koresova v Puščavi
Poslana 6.9.1923, založnik A. (Amalija) Kores, trgovec v Puščavi, izdelal Heliosax Maribor.
Lovrenške gostilne: Koresova v Puščavi
Poslana 13.7.1913, izdelal Rudolf Gaisser, Maribor. Nekdanja Kresnikova oziroma Aichholzerjeva gostilna.
Lovrenške gostilne: Aichholzerjeva v Puščavi
Poslana 10.7.1903, založnik A. Platzer, Maribor. Nekdanja Kresnikova in kasnejša Koresova gostilna.
Lovrenške gostilne: Kresnikova v Puščavi
Poslana 23.5.1899, založnik A. Platzer, Maribor. Kasneje je bila to Aichholzerjeva, nato Kresnikova gostilna.
Lovrenške gostilne: Črešnikova v Puščavi
Napisana 2.8.1938, poslana 5.8.1938, fotograf Benet iz Maribora. V stari Avstriji je bila to Lamprechtova gostilna.
Lovrenške gostilne: Lamprechtova v Puščavi
Poslana 14.8.1905, fotograf Ferdinand Andreiz iz Slovenj Gradca. Kasneje je bila to Črešnikova gostilna. Razglednica je last g. Branka Muršiča in objavljena z njegovim dovoljenjem.
Lovrenške gostilne: restavracija na Ruti in Lešnikova električna centrala
Poslana 3.6.1903, založnik ni znan. Na zgornji sliki levo je železniška postaja Ruta z restavracijo, na spodnji desno pa Lešnikova električna centrala, ki je bila zgrajena leta 1901 in je bila menda prva na Štajerskem.
Lovrenške gostilne: Hitlova pri brodu čez Dravo
Fotograf in založnik R. Sciborski, Celovec, neodposlana, nastala po letu 1910




