Lovrenški arhiv ~ vse ostalo
Otvoritev Ruške koče
Fotografija za razglednico je nastala 8. 9. 1907 ob otvoritvi Ruške koče. Razglednica je bila poslana Franu Minařiku, znamenitemu farmacevtu in piscu dela Pohorske steklarne. Podpisan je tudi (Davorin) Lesjak, legendarni predsednik Podravske podružnice Slovenskega planinskega društva. Zanimiv je tudi poštni žig, ki je dvojezičen (viden je samo slovenski napis - Ruše), kar je za tisti čas v Dravski dolini prava redkost.
 |  |
Urarstvo Juršnik
Račun za sestavne dele raznih ur je bil izdan 14.2.1912, dopisnica kot račun pa 29.4.1916.
 |  |  |
ANTONIA BERNARD, POVHOVA TONČKA - RAZPRAVE IN UVODI V KNJIGAH
Objavljam podatke in naslovne strani knjig, v katerih je Antonia Bernard, naša Povhova Tončka, sodelovala kot sourednica in avtorica razprav, in dveh knjig, v katerih je napisala uvod:
1. HISTOIRE DE LA SLAVISTIQUE, LE RÔLE DES INSTITUTIONS, sous la direction de Antonia Bernard, Institute d'études slaves, Paris, 2003
2. EUROPE MÉDIANE, Aux sources des identités nationales, Institute d'études slaves, Paris 2005 (kot sourednica)
3. PISLAR FERNANDEZ, MARIE, Slovenci v železni Loreni (1919-1939) skozi družinske pripovedi, Slovenes en Lorraine du fer (1919-1939) a travers des récits de familles, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2004 (njen je uvod v slovenščini in francoščini)
4. JANČAR, DRAGO: LA GRANDE VALSE BRILLANTE, L'Espace d'un instant, 2005, Preface par Antonia Bernard
(VELIKI BRILJANTNI VALČEK)
 |  |  |  |
ANTONIA BERNARD, POVHOVA TONČKA- KNJIGE V ZVEZI S SLOVENIJO IN SLOVENŠČINO
Antonia Bernard, Povhova Tončka, je bila tudi avtorica ali soavtorica knjig v zvezi s Slovenijo in slovenščino. Objavljam podatke in naslovne strani:
1. Petite histoire de LA SLOVÉNIE, Institute d'études slaves, Paris, 1996
2. Que sais- je? LA SLOVÉNIE, soavtor GEORGES CASTELLAN, Presses Universitaires De France, Paris, 1996
3. LA SLOVÉNIE ET L'EUROPE, Contributions a la connaissance de la Slovénie actuelle, Sous la direction de Antonia Bernard, L'Harmattan, Paris, 2005
4. Découvrir et pratiquer le slovene, Inalco / Langues & Mondes - L'Asiatheque, Paris, 2007, CD-Rom + livre
5. ŽEPNI SLOVARČEK/ DICO DE POCHE, slovensko/francoski, français/slovene, Yoran Embanner, Fouenant, 2008
 |  |  |
ANTONIA BERNARD, POVHOVA TONČKA - PREVODI V FRANCOŠČINO
Objavljam podatke in naslovne strani knjig, ki jih je iz slovenščine v francoščino prevedla Antonia Bernard, Povhova Tončka:
1. PAHOR, BORIS: Jours obscurs, Éditions PHÉBUS, Paris, 2001
(ZATEMNITEV)
2. PAHOR, BORIS: Dans le labyrinthe, Éditions PHÉBUS, Paris, 2003
(V LABIRINTU)
3. PAHOR, BORIS: Le jardin de plantes, Éditions du ROCHER, Monaco, 2007
(ZGODBA O REKI, KRIPTI IN DVORLJIVEM GOLOBU)
4. PAHOR, BORIS: L'Appel du navire, Éditions PHÉBUS, Paris, 2008
(PARNIK TROBI NJI)
5. JANČAR, DRAGO: Katarina, le paon et le jésuite, Éditions Passage du Nord-Ouest, 2009
(KATARINA, PAV IN JEZUIT)
 |  |  |
Pohorska besedna samorastnika
V knjigi Pohorska besedna samorastnika, Brata Miklavec in njune izvirne povesti, je urednik Anton Gričnik zbral, posodobil in uredil literarna dela Petra in Filipa Miklavec iz Orlice pri Ribnici na Pohorju. Izšla je v Celju leta 2003.
 |
Pesek na Pohorju: Osrednje oporišče slovenskih smučarjev
Članek dr. Frana Mišiča, v Slovencu, 29. 1. 1933, str. 8.
Pohorski pragozd pred 130 leti
Lesorez je iz knjige:
Unser Vaterland in Wort und Bild
Geschildert von einem Verein deutscher und österreichischer Schriftsteller uns Künstler
Rosegger P.K./ Pichler F. von Rauschenfels
Wanderungen durch Steiermark und Kärnten
Stuttgart, Kröner Verlag, okrog leta 1880
 |
KOČA NA KREMŽARJEVEM VRHU
Koča je bila odprta 8. decembra 1934.
Prva in druga razglednica nista bili poslani, tretja in četrta pa leta 1935. Založnik ni naveden.
Razglednica kapelice pri Koči na Kremžarjevem vrhu je bila napisana 3.novembra 1935, na dan blagoslovitve.
 |  |  |  |
 |
PLANINSKI DOM POD VELIKO KOPO NA PUNGARTU
Prva razglednica ni bila poslana in je bila izdelana v 50. letih preteklega stoletja, založnik P.D. Slovenj Gradec. Tudi druga ni bila poslana, nastala je leta 1998, avtor pa je Ciril Velkovrh, priznan fotograf planinskih koč in motivov slovenskih gora.
 |  |
Železničarski dom
Načrti za gradnjo sanatorija na Pohorju za bolehne železničarje so obstajali že pred drugo svetovno vojno. Leta 1950 so člani Železničarskega športnega društva Maribor zgradili, prostoren in moderen hotel, ki so ga kasneje še dograjevali. Kljub priljubljenosti pri obiskovalcih pa so Železničarski dom, zaradi dotrajanosti in pomanjkanja finančnih sredstev, leta 1986 zaprli in ga leta 2000 prodali na dražbi. Vendar je to zgodba s srečnim koncem, stari Železničarski dom je dobil prenovljeno podobo in nosi danes ime Aparthotel Pohorje.
Razglednica je bila poslana leta 1956.
 |
Kagerjev dom
Razglednica je zanimiva zaradi pečatov koč in domov na Vzhodnem Pohorju po drugi svetovni vojni.
 |  |
Poštarski dom
Dom so z udarniškim delom zgradili poštarji in ga odprli 6. julija 1952.
Že v letu otvoritve je glavni kuhar Franc Pogačar začel izdelovati znamenito pohorsko omleto, originalni recept si je zapisala upravnica Martina Tratar. Danes so vse pogostejši predlogi, da bi morali pohorsko omleto zaščititi kot slovensko nacionalno jed.
Telekom Slovenije je začel s prenovo Poštarskega doma leta 1999 in ga ponovno odprl leta 2003 z imenom Hotel Tisa.
Razglednica je bila poslana leta 1960.
 |
Mariborski koči
Mariborska koča (1913) je veljala do I. svetovne vojne za trdnjavo nemštva na Pohorju. Postavilo jo je društvo "Bergverein Marburger - Hütte", ki je hotelo postati konkurenčno slovenski Ruški koči (1907). Po prvi svetovni vojni je postala last mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva.
Prva razglednica prikazuje "gornjo" Mariborsko kočo med obema vojnama, ki je bila depandansa za letoviščarje in posebno priljubljena med hrvaškimi smučarji. Smučarske tečaje je vodil eden izmed začetnikov slovenskega smučarskega turizma - Rudolf Badjura.
Druga razglednica, poslana leta 1956, prikazuje starejšo "spodnjo" Mariborsko kočo, ki je bila med vojno požgana, a so jo že leta 1946 obnovili.
 |  |
EPOPEJA DRUŽINE DOLINŠEK S SMOLNIKA
V času, ko je bila poslana prej objavljena razglednica Hlebovega doma, je na Smolniku na kmetiji pri Uršanku živela družina gozdarja Ferdinanda Dolinška s petnajstimi otroki. Epopejo te družine je čudovito opisala Majda Toplak v knjigi Podobe njenega časa, ki jo je leta 2005 izdala Mariborska literarna družba.
 |
Hlebov dom na Smolniku
Od tod je bil doma narodni buditelj Luka Hleb (1824-1874), izobražen kmet, ki je tudi dal postaviti smolniško cerkev. Blagoslovil jo je 28. 6. 1861 škof Anton Martin Slomšek. Za cerkvijo imajo Hlebovi tudi družinsko grobnico.
Domačija je bila že od nekdaj priljubljena gostilna, leta 1927 družina Hlebovih izumre, domačijo pa podedujeta zakonca Skrbinjek po domače Lakožič iz Lovrenca. Podravska podružnica planinskega društva v Rušah je z novima lastnikoma sklenila najemno pogodbo in odprla, 26. 5. 1927, novo planinsko postojanko, ki ji je dala ime Hlebov dom. Upravnica doma je postala Tončka Dolinšek. Tod se je med vojnama zbirala pisana druščina "holcarjev", kočarjev, smučarjev, sankačev in tudi prav učenih mož.
Nekoliko nad Hlebovim domom je Tončkina sestra Rozalija Dolinšek leta 1935 odprla mondeni Penzion Lobnica. Obe stavbi sta dočakali tudi konec II. svetovne vojne, nova oblast Tončko zapre, Hlebov dom pa preuredi v osnovno šolo.
 |
RUŠKA KOČA
V žigu Ruške koče na hrbtni strani je datum 29.6.1931, poštni žig pa ima datum dan kasneje. Založnik ni znan.
 |
Čandrova koča
Čandrova koča je bila poleg Ruške koče in Vile Planinke tretja planinska postojanka pri sv. Arehu. Odprta je bila 7. maja 1922 in krščena po rodbini Čandrovih na Lobnici, katera je imela velike zasluge za razvoj planinstva in je tudi podarila zemljišče za vse tri stavbe.
Po noči iz 11. na 12. november 1943 so vse tri koče pogorele. Po vojni je bil leta 1946 na pogorišču Planinke postavljen Tinetov dom, imenovan po Davorinu Lesjaku-Tinčetu, dolgoletnemu predsedniku ruškega planinskega društva. Dom je bil večkrat prenovljen in je danes znan kot Ruška koča. Septembra 1986 je bila na starih temeljih zgrajena tudi nova Čandrova koča.
Razglednica Čandrove koče je nastala v 30. letih prejšnjega stoletja.
Fotografija ruševin pri Sv. Arehu je iz Planinskega vestnika, 1986, št. 3, str. 102.
 |  |
Vila Planinka pri Ruški koči
Razglednica je pobarvana fotografija, ki je nastala 8. septembra 1912 ob otvoritvi Vile Planinke pri Ruški koči. Stavba, v kateri so si gostje lahko privoščili tudi tuš, je veljala za moderen in arhitekturno lep dosežek slovenskega planinstva na Pohorju. Obe koči pri sv. Arehu sta bili med vojnama središče zimskega turizma na Pohorju, leta 1931 sta širši javnosti postali znani po organizaciji 50 kilometrov dolgega smučarskega teka Dravske banovine. Vila Planinka je februarja leta 1938 pogorela ob sokolskih smučarskih tekmah, do leta 1940 so jo ponovno obnovili, a je ponovno pogorela v vojnih vihrah novembra 1943.
 |  |
Obletnica najstarejše pohorske koče
Fotografija je nastala 8. 9. 1927 ob praznovanju 20-letnice Ruške koče. Na desni (plešasti mož z dolgo belo brado) vidimo Davorina Lesjaka, predsednika Podravske podružnice slovenskega planinskega društva vse od njene ustanovitve leta 1901.
Na tleh sedi znamenita"Šmartnska godba", redna glasbena spremljevalka vseh velikih dogodkov pri sv. Arehu.
Jubilejnega leta se je v spominsko knjigo vpisalo 4487 planincev, s čimer je bila Ruška koča po številu obiskovalcev druga na Slovenskem. Nekaj več obiskovalcev je imela le koča v Kamniški Bistrici.
Tega leta so 26. maja odprli tudi Hlebov dom, katerega oskrbnica je bila Tončka Dolinšek iz Lovrenca.
Mimogrede, pumparice so bile takrat zadnji krik športne mode.
 |
ZIMA NA POHORJU V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI
Na hrbtni strani sta dva okrogla žiga z datumom 27.12.1936 iz Koče na Klopnem vrhu in Senjorjevega doma. Založnik ni znan.
 |  |
KOČE NA POHORJU IN DRUGE ZNAMENITOSTI
Razglednica ni bila poslana. Izdana je bila v času Kraljevine Jugoslavije, založnik ni znan.
 |
Reklama za turizem na Pohorju iz časa Kraljevine Jugoslavije
Reklama iz časa Kraljevine Jugoslavije je bila tiskana v bakrotisku na zelo kvalitetnem papirju v Mariborski tiskarni. Žal manjka ena tretjina reklame.
 |  |
Pogled na Maribor in Dravsko dolino
Poslana 6,6,1916. Izdal jo je leta 1915 F. Knollmueller v Gradcu.
Je starejša varianta enake razglednice kot jo je objavil Pohorc. Imena krajev so zapisana samo v nemščini.
 |  |
Pogled na Maribor in Dravsko dolino.
Narejena 1919 in verjetno s slovenskimi napisi dopolnjena 1920 v Gradcu. Poslana leta 1926.
 |
Zemljevid in pravice ter dolžnosti uporabnikov malo obmejnega prometa
Zemljevid in pravila so vzeta iz publikacije Ob severni meji, Mariborski literarni klub, Maribor, 1968.
 |  |
Geološki zakladi Pohorja
Knjižica iz serije "Geološki zakladi", ki na poučen in zabaven način razlaga ter bralcu približa sicer precej zapleteno a izjemno zanimivo geološko zgodovino Pohorja. Vir: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
VELIKONOČNA VOŠČILNICA
Voščilnica je bila napisana in poslana 24.3.1902 v Lovrencu na Pohorju. Obe - pošiljateljica in prejemnica - sta bili Lovrenčanki.
 |  |
Veseli muzikantje
Čestitka je bila poslana leta 1902 Jakobu Pavliču - Sadoniku, kmetu in posebnežu iz Lovrenca.
 |  |
Grb zadnjih falskih grofov
Falsko graščino je leta 1875 kupil grof Giovanni Zabeo, ki je imel prej visok položaj v avstrijskem notranjem ministrstvu, zaradi nestrinjanja s potekom meje med Avstrijo in novo nastalo Italijo se je odpovedal avstrijskemu državljanstvu in pokojnini. Znan je bil kot dobrodušen, zelo veren in nadvse darežljiv možak. Falska graščina je postala v njegovem času zbirališče znamenitih osebnosti, pri njem se je kot hišni učitelj za kratek čas mudil tudi Anton Aškerc. Po njegovi smrti leta 1898 je graščino prevzel sin Alfons, ta je podaril lovsko kočo na Klopnem vrhu Slovenskemu planinskemu društvu, sploh pa si je z velikodušnimi deli kmalu pridobil vzdevek oče revnih. Že pred smrtjo je leta 1927 prepustil graščino hčerki Karolini in zetu Pavlu Glančniku.
 |
Na visoki pohorski planoti
Kratek opis pohorskega pragozda Georga Mallyja iz leta 1837, ki ga je povzel dr. Fran Mišič v Lik in mik zelenega Pohorja, Maribor : Zbornica za gostinstvo,str. 73-79.
