Lovrenški arhiv ~ vse ostalo
Pesek na Pohorju: Osrednje oporišče slovenskih smučarjev
Članek dr. Frana Mišiča, v Slovencu, 29. 1. 1933, str. 8.
Pohorski pragozd pred 130 leti
Lesorez je iz knjige:
Unser Vaterland in Wort und Bild
Geschildert von einem Verein deutscher und österreichischer Schriftsteller uns Künstler
Rosegger P.K./ Pichler F. von Rauschenfels
Wanderungen durch Steiermark und Kärnten
Stuttgart, Kröner Verlag, okrog leta 1880
 |
Vila Planinka pri Ruški koči
Razglednica je pobarvana fotografija, ki je nastala 8. septembra 1912 ob otvoritvi Vile Planinke ob Ruški koči. Stavba, v kateri so si gostje lahko privoščili tudi tuš, je veljala za moderen in arhitekturno lep dosežek slovenskega planinstva na Pohorju. Obe koči pri sv. Arehu sta bili med vojnama središče zimskega turizma na Pohorju, leta 1931 sta širši javnosti postali znani po organizaciji 50 kilometrov dolgega smučarskega teka Dravske banovine. Vila Planinka je februarja leta 1938 pogorela ob sokolskih smučarskih tekmah, do leta 1940 so jo ponovno obnovili, a je ponovno pogorela v vojnih vihrah novembra 19413.
 |  |
Mariborski koči
Mariborska koča (1913) je veljala do I. svetovne vojne za trdnjavo nemštva na Pohorju. Postavilo jo je društvo "Bergverein Marburger - Hütte", ki je hotelo postati konkurenčno slovenski Ruški koči (1907). Po prvi svetovni vojni je postala last mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva.
Prva razglednica prikazuje "gornjo" Mariborsko kočo med obema vojnama, ki je bila depandansa za letoviščarje in posebno priljubljena med hrvaškimi smučarji. Smučarske tečaje je vodil eden izmed začetnikov slovenskega smučarskega turizma - Rudolf Badjura.
Druga razglednica, poslana leta 1956, prikazuje starejšo "spodnjo" Mariborsko kočo, ki je bila med vojno požgana, a so jo že leta 1946 obnovili.
 |  |
Kagerjev dom
Razglednica je zanimiva zaradi pečatov koč in domov na Vzhodnem Pohorju po drugi svetovni vojni.
 |  |
Obletnica najstarejše pohorske koče
Fotografija je nastala 8. 9. 1927 ob praznovanju 20-letnice Ruške koče. Na desni (plešasti mož z dolgo belo brado) vidimo Davorina Lesjaka, predsednika Podravske podružnice slovenskega planinskega društva vse od njene ustanovitve leta 1901.
Na tleh sedi znamenita"Šmartnska godba", redna glasbena spremljevalka vseh velikih dogodkov pri sv. Arehu.
Jubilejnega leta se je v spominsko knjigo vpisalo 4487 planincev, s čimer je bila Ruška koča po številu obiskovalcev druga na Slovenskem. Nekaj več obiskovalcev je imela le koča v Kamniški Bistrici.
Tega leta so 26. maja odprli tudi Hlebov dom, katerega oskrbnica je bila Tončka Dolinšek iz Lovrenca.
Mimogrede, pumparice so bile takrat zadnji krik športne mode.
 |
KOČA NA KREMŽARJEVEM VRHU
Koča je bila odprta 8. decembra 1934.
Prva in druga razglednica nista bili poslani, tretja in četrta pa leta 1935. Založnik ni naveden.
Razglednica kapelice pri Koči na Kremžarjevem vrhu je bila napisana 3.novembra 1935, na dan blagoslovitve.
 |  |  |  |
 |
KOČE NA POHORJU IN DRUGE ZNAMENITOSTI
Razglednica ni bila poslana. Izdana je bila v času Kraljevine Jugoslavije, založnik ni znan.
 |
Reklama za turizem na Pohorju iz časa Kraljevine Jugoslavije
Reklama iz časa Kraljevine Jugoslavije je bila tiskana v bakrotisku na zelo kvalitetnem papirju v Mariborski tiskarni. Žal manjka ena tretjina reklame.
 |  |
Pogled na Maribor in Dravsko dolino
Poslana 6,6,1916. Izdal jo je leta 1915 F. Knollmueller v Gradcu.
Je starejša varianta enake razglednice kot jo je objavil Pohorc. Imena krajev so zapisana samo v nemščini.
 |  |
Pogled na Maribor in Dravsko dolino.
Narejena 1919 in verjetno s slovenskimi napisi dopolnjena 1920 v Gradcu. Poslana leta 1926.
 |
VELIKONOČNA VOŠČILNICA
Voščilnica je bila napisana in poslana 24.3.1902 v Lovrencu na Pohorju. Obe - pošiljateljica in prejemnica - sta bili Lovrenčanki.
 |  |
Zemljevid in pravice ter dolžnosti uporabnikov malo obmejnega prometa
Zemljevid in pravila so vzeta iz publikacije Ob severni meji, Mariborski literarni klub, Maribor, 1968.
 |  |
Geološki zakladi Pohorja
Knjižica iz serije "Geološki zakladi", ki na poučen in zabaven način razlaga ter bralcu približa sicer precej zapleteno a izjemno zanimivo geološko zgodovino Pohorja. Vir: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave
EPOPEJA DRUŽINE DOLINŠEK S SMOLNIKA
V času, ko je bila poslana prej objavljena razglednica Hlebovega doma, je na Smolniku na kmetiji pri Uršanku živela družina gozdarja Ferdinanda Dolinška s petnajstimi otroki. Epopejo te družine je čudovito opisala Majda Toplak v knjigi Podobe njenega časa, ki jo je leta 2005 izdala Mariborska literarna družba.
 |
PLANINSKI DOM POD VELIKO KOPO NA PUNGARTU
Prva razglednica ni bila poslana in je bila izdelana v 50. letih preteklega stoletja, založnik P.D. Slovenj Gradec. Tudi druga ni bila poslana, nastala je leta 1998, avtor pa je Ciril Velkovrh, priznan fotograf planinskih koč in motivov slovenskih gora.
 |  |
RUŠKA KOČA
V žigu Ruške koče na hrbtni strani je datum 29.6.1931, poštni žig pa ima datum dan kasneje. Založnik ni znan.
 |
ZIMA NA POHORJU V KRALJEVINI JUGOSLAVIJI
Na hrbtni strani sta dva okrogla žiga z datumom 27.12.1936 iz Koče na Klopnem vrhu in Senjorjevega doma. Založnik ni znan.
 |  |
Veseli muzikantje
Čestitka je bila poslana leta 1902 Jakobu Pavliču - Sadoniku, kmetu in posebnežu iz Lovrenca.
 |  |
Grb zadnjih falskih grofov
Falsko graščino je leta 1875 kupil grof Giovanni Zabeo, ki je imel prej visok položaj v avstrijskem notranjem ministrstvu, zaradi nestrinjanja s potekom meje med Avstrijo in novo nastalo Italijo se je odpovedal avstrijskemu državljanstvu in pokojnini. Znan je bil kot dobrodušen, zelo veren in nadvse darežljiv možak. Falska graščina je postala v njegovem času zbirališče znamenitih osebnosti, pri njem se je kot hišni učitelj za kratek čas mudil tudi Anton Aškerc. Po njegovi smrti leta 1898 je graščino prevzel sin Alfons, ta je podaril lovsko kočo na Klopnem vrhu Slovenskemu planinskemu društvu, sploh pa si je z velikodušnimi deli kmalu pridobil vzdevek oče revnih. Že pred smrtjo je leta 1927 prepustil graščino hčerki Karolini in zetu Pavlu Glančniku.
 |
Na visoki pohorski planoti
Kratek opis pohorskega pragozda Georga Mallyja iz leta 1837, ki ga je povzel dr. Fran Mišič v Lik in mik zelenega Pohorja, Maribor : Zbornica za gostinstvo,str. 73-79.
